V prizadevanju za zmanjšanje onesnaževanja z izdelki iz plastike je Skupnost občin Slovenije (SOS) z ministrstvom za okolje konec lanskega leta podpisala sporazum o spodbujanju zmanjšanja uporabe plastičnega pribora v slovenskih občinah. Seznam občin, ki je objavljen na strani SOS, se sproti dopolnjuje. Občine se lahko prostovoljnemu dogovoru pridružijo kadar koli, s tem pa se zavzamejo, da v okviru svojih aktivnosti in na različnih javnih ali internih prireditvah in sestankih v njihovi organizaciji ne uporabljajo plastičnega pribora, to je plastičnih slamic, krožnikov, lončkov ali jedilnega pribora.

Občine, ki so se pridružile sporazumu, se po mnenju Tanje Bolte z okoljskega ministrstva zavedajo problematike vztrajnega porasta plastičnih odpadkov, odlaganja plastičnih odpadkov v okolju in negativnega vpliva na okolje, zdravje in gospodarstvo. »Z razmislekom o spremembah naših vsakdanjih navad lahko zmanjšamo težko breme onesnaževanja s plastiko za okolje in prispevamo poleg lastnega zdravja tudi k ohranitvi prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst,« pravi. V Evropi vsako leto v okolju konča od 75 tisoč do 300 tisoč ton mikroplastike.

Odločitev za trajnostni razvoj

»V naši občini smo ozaveščeni glede uporabe plastičnega pribora za enkratno uporabo, vidimo, kaj se dogaja in koliko odpadkov nastaja, zato želimo po svojih najboljših močeh prispevati k izboljšanju stanja,« je povedal Branko Belec, župan Občine Križevci. Da bi bilo čim manj plastičnih izdelkov na javnih prireditvah, so že lani k temu pozvali organizatorje različnih prireditev. »Niso bile potrebne velike besede. Vsi so to odločitev zelo dobro sprejeli in se tega tudi držali,« je še povedal Belec. Pokazalo se je, da je mogoče dogodke pripraviti tudi brez velikih kupov plastike.

Občina Moravske Toplice je lani prejela certifikat Slovenia Green Destination, kar pomeni, da so se odločili za trajnostni razvoj na področju turizma, česar po njihovem mnenju ni mogoče uresničevati brez trajnostne zelene politike na vseh področjih delovanja občine. Podpis sporazuma o spodbujanju zmanjšanja uporabe plastičnega pribora pa je bil le logični naslednji korak, je povedala Mojca Breščak, višja svetovalka Občine Moravske Toplice. »Zavedamo se, da je težko nadzorovati in doseči, da plastičnih izdelkov za enkratno uporabo ne bi uporabljali, poleg tega pa je v času epidemije in po njej zaradi preventivnih ukrepov narasla uporaba plastičnih izdelkov, kot so rokavice za enkratno uporabo, maske in podobno.« Organizatorje prireditev želijo spodbuditi, da ne bi uporabljali plastičnega pribora za enkratno uporabo, da bi zmanjšali uporabo plastenk in pločevink ter da bi gostinci umaknili iz postrežbe plastične slamice.

Pri posameznikih je treba doseči zavedanje, da se plastični izdelki za enkratno uporabo po tem zavržejo in da se jih večina ne reciklira. Običajno plastični pribor pristane na odlagališčih, kjer se zakoplje, preide pa tudi v reke in naprej do morja, s tem pa se ogroža okolje in tudi ljudje. Na občini so še povedali, da za ta namen dodatnih sredstev ali spodbud organizatorjem nimajo predvidenih, saj menijo, da dražji nadomestki niso edini možni, organizatorji lahko uporabijo na primer steklene kozarce, za katere se plača manjši znesek in se ob vrnitvi kozarca znesek povrne ali pa si ga obiskovalec odnese domov. Z nekupovanjem plastičnih izdelkov za enkratno uporabo bi jih trgovci prej ali slej umaknili s trgovskih polic, še dodajajo.

Slovenijo čaka veliko dela

Na tem področju nas čaka še veliko dela. Predvsem se je treba zavedati, da mora Slovenija sprejete zakone in druge predpise uskladiti z direktivo Evropskega parlamenta in sveta o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje do 3. julija 2021 in da bomo čez leto dni morali živeti brez nekaterih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. To ni le plastični pribor za enkratno uporabo, kot so vilice, noži, žlice in jedilne paličice, ampak tudi plastični krožniki, slamice, vatirane palčke, palice za balone, posode za hrano in kozarci iz ekspandiranega polistirena.

Breščakova spomni še na to, da bo Slovenija kot država članica EU morala do leta 2029 doseči 90-odstotni cilj zbiranja plastičnih steklenic. Plastenke bodo morale do leta 2025 vsebovati najmanj 25 odstotkov recikliranih materialov, do leta 2030 pa 30 odstotkov teh materialov.